Priprava vrta na novo sezono

Priprava vrta na novo sezono

priprava vrta spomladi

Počasi nas zjutraj že zbuja žvrgolenje ptic in vsak čas se bo začela v polnem zamahu prebujati tudi pomlad. Če svojih gredic v oktobru in novembru niste uspeli pripraviti na novo sezono, ki se začne spomladi, potem je zadnji čas za to takoj, ko tla v vrtu niso več zmrznjena. Žal je spomladansko vreme pogosto muhasto, kar povzroča, da z deli na vrtu zamujamo. Idealno je, da zato vrt v jeseni vsaj prekopljemo in pognojimo, nato pa pozimi zemljo pustimo počivati. Na ta način je spomladi lažje ujeti najbolj ugodne dneve za setev in sajenje. Če smo jeseni gredice uspeli prekopati in pognojiti, potem imamo spomladi tudi manj dela in še enkrat pognojimo samo tiste gredice, kjer bomo posadili cvetačo, brokoli, paradižnik, kumare, buče, papriko, zelje in krompir – skratka, bolj zahtevne vrtnine, kar se tiče gnojenja. Ostale vrtnine lahko pognojimo sproti, če je to potrebno. Če vam v jesenskem času ne uspe pripraviti vrta na novo sezono, potem z delom pač začnemo spomladi, ko je vreme ugodno in tla niso več zmrznjena.

Preberite si več o tem, kako pripraviti vrt na zimovanje!

Kako se lotimo priprave vrta spomladi?

V vsakem primeru je potrebno zemljo spomladi najprej prekopati oziroma vsaj razdrobiti grude prsti, ki so nastale preko zime. Prekopane gredice nato pognojimo, najbolje z domačim hlevskim gnojema, če pa te možnosti nimamo, je dobra izbira tudi organsko gnojilo, ki se nahaja v obliki pelet. Z gnojilom skrbimo za boljšo strukturo tal, hkrati pa na ta način spodbujamo rast vrtnin. Gnojilo s svojimi hranili začne delovati šele, ko so temperature spomladi že nekoliko višje. Če je zemlja na vrtu tudi slabo prepustna ali težka, ji lahko dodamo tudi kamninsko moko, s čimer se izboljšujejo lastnosti tal. Na ta način se nekoliko omeji spiranje hranil, tla pa se nevtralizira, tako da zemlja ni kisla ali alkalna. Proti kislosti tal se lahko borimo tudi s sredstvom za zmanjševanje kislosti, tla pa lahko v jesenskem času tudi apnimo.

Pomembno je, da z deli ne začnemo, ko je zemlja še mokra in blatna. Takšno zemljo lahko poškodujemo že s hojo po njej, saj na ta način škodujemo zračnosti, rahlosti in strukturi zemlje. Ko načrtujemo vrtne gredice, moramo zato vselej predvideti tudi potke med gredicami, iz katerih lahko dostopamo in obdelujemo same gredice.

Zemljo najprej zrahljamo in prekopljemo

Osnovno opravilo pred začetkom sezone sajenja in setve je torej rahljanje in prekopavanje zemlje. Za to potrebujemo nekaj orodja, npr. motiko, grablje, prekopno lopato, vrtne vile, ipd. Prekopavanje tal na vrtu je fizično precej zahtevno opravilo, zato se ga je najbolje lotiti v etapah, še posebej, če imamo večji vrt. Delo si bomo olajšali tudi s pravim orodjem, hkrati pa bo na ta način delo tudi hitreje opravljeno. Strokovnjaki pogosto svetujejo, naj vrtno lopato raje nadomestijo vrtne vile, ki ne povzročijo toliko škode oziroma pretresa med mikrodelci v zemlji. Delo z vilami je pogosto tudi nekoliko lažje in hitrejše. Pri prekopavanju tla prezračimo, zemljo zrahljamo in pripravimo na sejanje oziroma setev. Seveda obračanje plasti zemlje pomeni tudi poseg v naravne plasti tal. S prekopavanjem se tako te plasti porušijo, hkrati pa se poruši tudi ravnovesje v življenju mikroorganizmov, ki poseljujejo tla. Po prekopavanju zato tla potrebujejo nekaj počitka in miru, da se povrnejo v svoje naravno stanje. Rahla tla prekopljemo samo z vilami, pri zbitih tleh pa je dobro v tla dodajati tudi organska gnojila in kompost. Na ta način tla nekoliko zrahljamo, s čimer se izognemo težkemu prekopavanju pred vsako sezono. Hlevski gnoj in kompost so pri pripravi tal na sezono vrtnarjenja nepogrešljivi, saj je z njimi mogoče uspešno ohranjati pravilno sestavo tal.

Po prekopavanju in rahljanju, sledi gnojenje

Vrtnine pri svoji rasti porabljajo hranila, zato je priporočljivo, da jim jih vsako leto dodajamo na novo. Vse vrtnine seveda niso enako zahtevne glede dodanih hranil, kar pomeni, da ni smiselno enakomerno gnojiti celotne površine vrta. Za gnojenje je pomembno upoštevati kolobar – to pomeni, da pri triletnem kolobarju intenzivneje gnojimo le tretjino gredic, na katerih bodo raste najbolj zahtevne vrtnine, preostale gredice pa ne gnojimo ali pa jih gnojimo precej manj. Za te nezahtevne vrtnine je namreč hranil v zemlji dovolj še od gnojenja iz preteklih let. Najbolj priporočljivo je seveda uporabljati kompost, ki je tudi poceni in pridelan iz organskih odpadkov. Na ta način se izognemo tudi kopičenju tovrstnih smeti na smetiščih. Poleg komposta je za zemljo zelo priporočljivo gnojilo tudi hlevski gnoj, pri čemer pa se danes pojavljajo težave, kje dobiti dobrega. Večina se tako mora zadovoljiti z organsko pridelanimi gnojili. Če zemljo gnojimo šele spomladi, ker nam to opravilo ni uspelo opraviti jeseni, potem se izognimo uporabi svežega hlevskega gnoja – tega uporabljamo samo v času jesenskega gnojenja. Spomladi je smiselno uporabiti le uležan hlevski gnoj, ki ga na zemljo natrosimo v debelem sloju (cca. 8 cm visoko). Podobno natrosimo tudi kompost. Nekoliko manj učinkovite za gnojenje so vnaprej pripravljene mineralne mešanice, ki jih je moč kupiti v trgovinah. V tovrstnih mešanicah so številna pomembna hranila, delo z njimi pa je enostavno in čisto, toda po drugi strani v njih primanjkuje mnogo snovi, ki so ključne za vzdrževanje rodovitnosti tal. Mineralne mešanice je zato potrebno vedno uporabljati v kombinaciji z organskimi gnojili. Nikoli jih ne uporabljamo sočasno, ampak mora biti časovni razmik med enim in drugim vsaj 2 tedna.

Vrtne gredice pred sezono skrbno načrtujte

Če vrt zastavljamo povsem na novo, potem je načrtovanje gredic zelo pomembno. Pred načrtovanjem se je smiselno pozanimati, kateri so dobri in slabi sosedje na vrtu, sicer smo s pridelkom lahko razočarani. Delo si lahko olajšamo tudi tako, da določimo predele, ki bodo namenjeni samo gojenju zelenjave in tako pognojimo le tisto zemljo. Zemlja, ki ne bo porastla z vrtninami, ne potrebuje posebnega gnojenja in prekopavanja. Če imate na voljo okoli 20 m2 vrta, to zadostuje za pridelavo zelenjave za 4-člansko družino, vrt pa lahko razdelite na 1 m široke gredice.

Oblikovanje gred

Ko smo pripravili načrt gredic, je čas, da grede oblikujemo. Grede so lahko poljubno dolge, odvisno od oblike vrta, pri širini pa se je dobro držati pravila, da greda ni širša od enega metra. Razlog za to je ta, ker nam ta širina še omogoča nemoteno delo in dostop do vrtnin, kasneje pa tudi do pridelkov, brez da bi stopali in tacali po samih gredah. Grede se običajno oblikujejo v pravokotno obliko, lahko pa so tudi drugačni oblik, pomembno je samo, da je iz vseh strani mogoče obdelovati posajene vrtnine. Pri tem je bolje, če so gredice stalno zamejene v lesenih ali kamnitih okvirjih (lahko tudi kovinskih obrobah), saj je s tem preprečeno osipavanje zemlje, nehoteno stopanje po gredicah, itd.

Vrtnarjenje in kolobarjenje

Kolobarjenje pomeni upoštevanje sosledja oziroma zaporedja sajenja raznih vrst vrtnin v preteklih letih. Običajni so triletni ali petletni kolobarji. Če imamo mešane posevke, ki so se izkazali za uspešne sosede, je priporočljivo celotne kombinacije mešanih vrtnin enostavno prenesti na drugo gredo, izpraznjen prostor pa nameniti vrtninam, ki bi jim tako rastišče nemara ustrezalo. Na sveže pognojeni zemlji oziroma kolobarju se najbolje obnesejo kapusnice, krompir, plodovke. Na gredicah, ki smo jih gnojili v prejšnjem letu, bodo odlično rastle korenovke, solatnice, itd. Tam, kjer smo gnojili minimalno ali sploh nismo, pa je idealen prostor za stročnice in čebulnice.

Večna nadloga – plevel

Ni ga vrta brez pleveli, pa če še tako skrbno skrbimo za svoje gredice. Nekateri se s tem sprijaznijo in plevel odstranjujejo po potrebi (ko se nekoliko preveč razbohoti), spet drugi vsak dan detektivsko iščejo novo plevel. Sploh pri uporabi hlevskega gnoja in komposta je verjetnost, da bo pleveli več, nekoliko večja. Za vrt in vrtnine so problematične zlasti trajne pleveli, ki se običajno močno razrastejo in jih je iz gredic težje odstraniti. To je najbolje narediti pred setvijo oziroma sajenjem. Nekatere pleveli imajo zelo globoke korenine, zato ni dovolj, da jih samo izpulimo (ker korenina ostane v zemlji in spet veselo požene), ampak jih moramo previdno izkopati, tako da korenine ne pretrgamo in jo v celoti odstranimo. Pri vrtnih gredicah se je tudi ob velikem pojavu pleveli potrebno povsem izogibati raznim herbicidom za odstranjevanje pleveli, saj se bodo te strupene snovi konec koncev s pridelkom znašle na naših krožnikih. V kolikor so težave s plevelom vsako sezono zelo velike, je boljša rešitev ta, da gredo prekrijemo s kartonom ali časopisom, preko pa položimo listje ali slamo. Ko se odločimo za sajenje, nato vrtnine posadimo tako, da s sadilnim klinom naredimo luknjo, v katero posadimo sadike.

Dobro pripravljena greda pomeni obilen pridelek

Ves trud, ki ga na začetku sezone in že v jeseni vložimo v pripravo grede, se nam povrne in obilo poplača, ko je čas za pobiranje pridelka. Pridelek je seveda odvisen tudi od drugih dejavnikov (npr. suše, obilnih padavin, toče, itd.), dobro pripravljena tla pa so vendarle osnova, na kateri lahko vrtnine v polnosti uspevajo.

Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani