S pravimi ukrepi poskrbite za do 30 % prihranjene energije

Učinkovita raba energije je v zadnjih letih nekaj, s čimer se ukvarjamo vsi, ki plačujemo položnice za porabljeno energijo. Ker so cene večine energentov v zadnjih letih zrasle, je toliko pomembneje, da s pravilnimi ukrepi poskrbimo za to, da bi kar čim več energije v naših domovih tudi prihranili. Zadnji podatki kažejo, da smo v Sloveniji glede energetske učinkovitosti precej oddaljeni od dolgoročno zastavljenih ciljev prihodnosti. To so t.i. hiše prihodnosti, ki na letni ravni ne bi porabile preko 30 oziroma 50 kWh na m2. Samo za primerjavo – povprečna enodružinska hiša v Sloveniji porabi nekje okoli 175 kWh za ogrevanje kvadratne površine na leto, kar je še precej daleč od zastavljenih ciljev. Vendarle pa se temu počasi vendarle približujemo, saj se vse več lastnikov odloča za nizkoenergijske ali pasivne novogradnje, pa tudi številne obnove staro-gradenj potekajo v smeri čim bolj trajnostno in nizkoenergijsko naravnanih objektov. Nizkoenergijske hiše na letni ravni za ogrevanje naj ne bi porabila preko 80 kWh na m2. To ustreza nekje 8 litrom kurilnega olja za kvadratni meter. Končni cilj, ki se mu želimo približati pa bi bilo nekje 3 litre na m2.

Kljub temu, da je takšen cilj zaenkrat še precej oddaljen, pa je mogoče tudi pri hišah, ki so starejše (nekje do okoli 30 let) z nekaj posegi in ukrepi porabljeno energijo znatno znižati. Gre za razne tehnične, varčevalne in investicijske ukrepi, s katerimi so mogoči prihranki tudi za 60 %. Če k temu dodamo še napovedi, da bodo cene energentov v prihodnosti še naraščale, potem je o tovrstnih ukrepih nedvomno smiselno resno razmisliti že danes. Pa si poglejmo, s katerimi ukrepi je mogoče privarčevati!

Ukrepi za zmanjšano porabo energije

Ker ogrevanje v stanovanjskih hišah predstavlja največji delež letne porabe energije (kar okoli 70 %), lahko očitno največ naredimo na tem področju. Ukrepe za manjšo porabo je mogoče razdeliti na 3 dele:

  • Ukrepi za dodatno izolacijo zunanjega ovoja stavbe
  • Ukrepi na področju zunanjega stavbnega pohištva (okna in vrata)
  • Ukrepi na področju ogrevalnega sistema

V prvo skupino torej sodijo vsi tisti ukrepi, s katerimi izboljšamo izolacijo sten svojega doma. Običajno so ti ukrepi povezani z večjimi posegi na objekt (zamenjava fasade) in tudi večjo začetno naložbo.

V drugi skupini so razni ukrepi, ki obsegajo menjavo oken in vrat, izboljšanje njihovega tesnjenja, izboljšanje zasteklitve stavbnega pohištva, itd. Z menjavo oken naj bi tako, po mnenju strokovnjakov, lahko prihranili kar 30 % energije.

Tretja skupina ukrepov pomeni posodobitve ali celo zamenjavo celotnega ogrevalnega sistema. Sem npr. sodijo menjava kotla, čiščenje dimnika, vgradnja termostatskih ventilov, itd.

Vsem tem ukrepom je skupno to, da želimo z njimi znižati porabo energije, ki jo porabimo za ogrevanje in vzdrževanje temperature stavbe, poleg tega pa to pomeni tudi prihranek za družinski proračun, nižje položnice in tudi manj izpustov škodljivih plinov (ogljikov dioksid, žveplov dioksid, dušikov oksid, ogljikov monoksid, itd.). Seveda je težko posploševati, koliko lahko s posameznimi ukrepi privarčujemo, saj je prihranek energije konec koncev odvisen od več dejavnikov (od starosti stavbe, od materialov, od vzdrževanja, kakovosti gradnje, itd.).

Kje lahko prihranimo največ?

Raziskave in meritve so pokazale, da se pri enodružinski hiši največje izgube pojavljajo pri izolaciji ovoja hiše in pri dotrajanih oknih ter vratih, ki so iz energetskega vidika neustrezno zastekljena. Ogrevalni sistemi v hiši tako običajno pomenijo najmanjše izgube (le okoli 12 % vseh toplotnih izgub). Če torej želimo zares prihraniti, potem se je tega najbolje lotiti na dveh koncih. Eden je, da poskrbimo za dodatno izolacijo ovoja hiše – sem sodi izolacija fasade, strehe in podstrešja. Druga možnost je, da zamenjamo dotrajana okna in vrata. Skozi okna in vrata se tako pri starejših hišah izgubi kar do 30 % energije, medtem ko se skozi fasado hiše izgublja »le« nekje med 15 in 25 odstotki. Slabo izolirana streha ali podstrešje pomenita med 10 in 15 % izgubljene toplote, slabo izolirana tla pa nekje do 7 % toplote.

Seveda so izgube toplote odvisne od posameznega objekta – večja kot je površina hiše in manjša kot je njena prostornina, večje bodo toplotne izgube.

Kdaj se nam ukrepi povrnejo?

Seveda se marsikdo ne želi odločiti za omenjene ukrepe, ne da bi prej vedeli, koliko let bo trajalo, da se njihova investicija povrne. Nekateri ukrepi so sicer minimalni in ne predstavljajo resnih investicij (npr. nameščanje novih tesnih na okna, namestitev termostatskih ventilov na radiatorje, nameščanje dodatne izolacije (stiropor, mineralna volna, paro-prepustna folija) na podstrešju hiše, itd., spet drugi pa predstavljajo večji finančni vložek. Ker je točen prihranek odvisen od stanja hiše (starosti, velikosti, vzdrževanja, materialov, itd.), pa je mogoče na splošno oceniti, da lahko z menjavo oken z energetsko varčnimi stekli privarčujemo 20 % toplote, z 12 cm dodatno izolacijo sten med 20 in 25 %, z dodatno izolirano streho pa nekje do 10 %. V številkah oziroma evrih bi to pomenilo, da se novi okenski okvirji povrnejo v 2 letih, okna, ki imajo energetsko učinkovito zasteklitev, pa v treh letih. Če se odločimo, da bomo dodatno izolirali podstrešje, se to navadno povrne v samo 3 do 4 letih, dobro izolirano ostrešje hiše pa ne pomeni le toplotnih prihrankov, ampak tudi dobro zaščito pred poletno pripeko in vročino. Na to naj bodo še posebej pozorni tisti, ki imajo pod streho urejeno mansardno stanovanje. Nekako velja, da so stroškovno upravičene vse tiste rešitve in ukrepi, pri katerih se nam začetna investicija povrne v približno 5 letih. Izjema so edino nekateri večji in dražji posegi, npr. obnova fasade, pri katerih je tudi čas, da se investicija povrne daljši. Tako naj bi se investicija v novo izolacijo in toplotni ovoj hiše povrnila nekje v 10 letih, kljub temu pa se je tega vsekakor smiselno lotiti, v kolikor je fasada dotrajana, saj sicer pomeni dodatne toplotne izgube.

Koliko porabijo različni tipi hiš?

Med energetsko neučinkovite hiše sodijo vsi tisti objekti, ki na m2 na leto porabijo med 200 in 250 kWh ali celo preko 250 kWh. Povprečna stanovanjska hiša pri nas ima porabo nekje med 150 in 200 kWh na m2 na letni ravni, energetsko varčna hiša pa med 100 in 150 kWh. O zelo varčni hiši govorimo v vseh tistih primerih, kjer je poraba energije na m2 na leto med 50 in 100 kWh, v prihodnosti pa je cilj hiša prihodnosti, ki bo imela letno porabo na m2 nižjo od 50 kWh.

Sorodni članki

2,198oboževalciVšečkaj

Nove vsebine