6.2 C
Ljubljana
nedelja, 1. decembra 2024

Kako učinkovite so toplotne črpalke?

O toplotnih črpalkah je bilo doslej zapisanega že precej, najpogostejši razlog, zakaj se odločiti zanje, pa je po zagotovilih proizvajalcev njihova energetska učinkovitost. Ker začetna naložba v toplotno črpalko nikakor ni zanemarljiva, smo se odločili preveriti, kako energetsko učinkovite so toplotne črpalke v praksi in kakšni so realni prihranki z njimi.

Prihranek, a ob pravilni izvedbi in ustrezni toplotni izolativnosti

Toplotne črpalke so za končne uporabnike postale zanimive predvsem zaradi tega, ker so postali številni drugi energenti, s katerimi smo se ogrevali včasih, vse dražji. Toplotne črpalke so tako pomenile bolj varčen, učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja, pri čemer pa je do danes postalo jasno, da je za prihranek potrebno izpolniti tudi nekatere druge pogoje. Najprej je pomembno to, da toplotno črpalko vgradijo strokovnjaki in da je njena izvedba kvalitetna ter ustrezna. Poleg tega je velikega pomena tudi toplotna izolativnost hiše oziroma objekta, v katerega vgrajujemo toplotno črpalko. Čeprav toplotne črpalke izkoriščajo energijo iz okolja (razlika v temperaturi), pa je v zimskem času, ko so temperature zelo nizke, včasih potrebno tudi dogrevanje. Po nekaterih izračunih naj bi s toplotnimi črpalkami prihranili kar do 75 % pri stroških ogrevanja, pri čemer je to strošek električne energije, ki jo črpalke potrebujejo za svoje delovanje. Najbolj učinkovite so se izkazale tč voda-voda, ki pa jih je mogoče vgraditi tam, kjer imamo na razpolago vodni vir. Po učinkovitosti so na drugem mestu nato tč zemlja-voda, za katere se je smiselno odločiti, če imamo na voljo zadosti veliko kvadraturo zemljišča, saj tak tip tč zahteva razvod cevi, ki je okoli dvakrat večji od dejanske površine objekta, ki ga bomo s tč ogrevali. Na tretjem mestu glede energetske učinkovitosti so tč zrak-voda, za katere se kupci tudi najpogosteje odločajo. Razlog za to je njihova cena in pa tudi dejstvo, da tak tip tč ne zahteva niti vodnega vira niti velike površine zemljišča.

Koliko se prihrani s toplotno črpalko?

Strokovnjaki menijo, da je pri strošku ogrevanja mogoč kar trikraten prihranek. Vendarle se večina lastnikov, ki se odločajo za nakup tč, pred investicijo vprašajo, ali se jim bo naložba v tak ogrevalni sistem izplačal. Izračuni kažejo, da bi se pri solidno izolirani stanovanjski hiši, ki nima več kakor 180 m2 bivalne površine in pri začetni naložbi v tč okoli 6000 eur, naložba povrnila nekje med 10 in 16 leti delovanja toplotne črpalke, v kolikor star sistem zamenjamo z novim, pri novem ogrevalnem sistemu pa se naložba povrne še nekoliko prej. Mnoge pri tem skrbi, da bo v tem času tč že prenehala delovati oziroma bodo potrebna kakšna popravila. Kljub temu številni proizvajalci tč navajajo, da naj bi imele le-te življenjsko dobo okoli 25 let, tako da bi se morala začetna naložba v tč v tem obdobju že zdavnaj povrniti.

Se vgradnja tč zrak-voda v hišah z radiatorji izplača?

Posebno poglavje so seveda tudi kombinacije tč z že obstoječimi sistemi (pri obnovah starih gradenj) – npr. z radiatorji. Takšne kombinacije so precej pogoste pri vseh tistih hišah in objektih, pri katerih se lastniki odločajo za prenovo in želijo svoj objekt obnoviti čim bolj do okolja prijazno in energetsko učinkovito. Čeprav velja, da je ogrevanje s tč zrak-voda običajno potrebno dopolnjevati z dodatnim virom topote (navadno gre za ogrevalni kotel), ko ob nizkih zunanjih temperaturah samo tč ne more sama zadostiti vsem toplotnim zahtevam objekta, pa se to v številnih primerih ni izkazalo za resnično. Mnoge meritve so namreč pokazale, da je hišo mogoče tudi v zimskih mesecih ogrevati samo s tč, brez dodatnega vira ogrevanja. Do vključitve električnega grelnika tako običajno pride le v primerih, ko zunanje temperature več dni vztrajajo pod ničlo, takšne temperature pa v našem podnebju niso značilne za večji del zime. Prav tako se dodatnemu viru ogrevanja lahko izognemo tudi tako, da v času najnižjih zunanjih temperatur nekoliko znižamo temperature v notranjosti objekta (za stopinjo ali dve). Na ta način se električni grelnik sploh ne vključi, po drugi strani pa minimalne spremembe notranjih temperatur ne vplivajo na kvaliteto bivanja. Meritve so pokazale, da je v povprečni ogrevalni sezoni grelna naprava tako porabila le okoli pol % vse porabljene energije, da je dogrevala objekt, to pa je seveda zanemarljiv strošek. Pri tem so meritve opravljali tudi na energijsko ne-obnovljenih objektih, pri katerih so se lastniki odločili le za prenovo sistema ogrevanja. Kljub temu, da večina lastnikov takšnih objektov, kjer se tč zrak-voda pojavlja v kombinaciji z radiatorji, zaradi slednjih pričakuje višjo porabo električne energije, pa se je pri opazovanjih izkazalo, da je strošek zaradi radiatorjev v resnici dokaj majhen. Zaradi tega se med strokovnjaki in proizvajalci vse bolj uveljavlja mnenje, da se je za tč smiselno odločiti tudi povsod tam, kjer se kot grelna telesa uporablja radiatorje. Pri tem lahko na učinkovitost tč vplivamo s tem, da povečamo površino grelnih teles – radiatorjev. Gre za to, da radiatorje ustrezneje dimenzioniramo, na ta način pa vplivamo na znižanje temperature, ki jo potrebujemo za ogrevanje.

Kurilno olje dražje za kar dobrih 1000 eur na kurilno sezono

Številne pa na koncu še vedno najbolj prepričajo gole številke. Če primerjamo stroške, ki bi ji pri istem objektu porabili za ogrevanje hiše in za toplo sanitarno vodo, potem bi lahko hitro izračunali, da je razlika med kurilnim oljem in tč ogromna. S toplotno črpalko bi tako v primerjavi s kurilnim oljem lahko prihranili kar 1200 – 1400 evrov, upoštevajoč, da tč kombiniramo z radiatorji. V kolikor gre za nov sistem ogrevanja, je lahko prihranek še večji. Ni kaj, prihranek vreden razmisleka.

Sorodni članki

2,198oboževalciVšečkaj

Nove vsebine