Lepa zelenica – ponos vsakega vrta

zelenica

Lepa zelenica so sanje vsakega lastnika vrta. Zelenica ima namreč na vrtu pomembno vlogo, saj se z njo zaključuje in ločuje vrtne dele, ki služijo kot okras. Prav tako se s travo dopolnjuje nasade in vrt lepo povezuje v celoto. Čeprav travo pogosto jemljemo za povsem samoumeven  del vrta, pa lepa zelenica ni mačji kašelj. Da je trava zares lepa, je potrebnega veliko truda, dela, pravilne priprave terena, uporabe pravih orodij in redne skrbi.

Priprava terena

Za lepo zelenico je ključen kvalitetno pripravljen teren. Zemljo je potrebno prekopati in odstraniti ves plevel, kamenje in korenine. Ko to odstranimo, zemljo ponovno prekopljemo in poravnamo. Pregledamo, kakšna je struktura tal – če so tla kisla, jim dodajamo apno, če so peščena, dodamo organske snovi, če so plitka in nerodovitna, jim dodamo zemeljske substrate, če na njih pogosto zastaja voda, uredimo drenažo.

Gnojenje trave

Lepa zelena trava potrebuje veliko hranilnih snovi. Pomanjkanje se kaže v zapleveljenosti, sušenju, rumenenju in slabši rasti trave. Trava potrebuje veliko dušika, ki ga s tal odnašamo z vsako košnjo, prav tako za rast potrebuje tudi kalij in fosfor. Če želimo, da bo trava gosta in se bo lepo razrasla, je priporočeno dodajati gnojila (hranilne snovi). Z njimi večamo tudi odpornost trave pred zmrzaljo in raznimi boleznimi. Prvo in osnovno gnojenje se naredi pred setvijo. Gnojilo razporedimo po zemlji, ga nekoliko zakrijemo in zemljo poravnamo. Že vzgojeno travo pa je priporočljivo gnojiti jeseni in v zgodnji pomladi. Če je trava bolj obremenjena (športne in družabne aktivnosti), potem se lahko uporabi posebna regeneracijska gnojila, ki so namenjena obnovi poteptanih travnih bilk. Priporoča se izbira kvalitetnih gnojil, ki se ne izperejo in vsebujejo vsa potrebna hranila.

Zalivanje

Če je trava lepo ukoreninjena in razrasla, je bolj odporna proti suši. Zalivanje je v takih primerih potrebno zgolj v primeru dolgotrajnih sušnih obdobjih v času poletne vročine. Travo se zalije zgodaj zjutraj ali zvečer. Travo je potrebno zaliti izdatno, da se namoči vsaj 15 cm v globino, v nasprotnem primeru trava razvije plitkejše korenine in je s tem še bolj podvržena suši. V hudi vročini lahko travo zalivamo celo do dvakrat na teden.

Zračenje

Travo zračimo za boljšo vraslost ruše in za utrditev globlje rasti korenin. Tega opravila se lahko lotimo z vrtnimi vilami, s katerimi zabadamo naravnost v rastišče, nato pa vile rahlo nagibamo in omogočimo, da v tla prodre več zraka. Nato lahko uporabimo še železne grablje, s katerimi zelenico močno prečešemo in pospešimo delovanje talnih mikroorganizmov. Travo lahko zračimo jeseni, ko si zelenica po posegih lahko hitro opomore.

Peskanje

Peskanje sledi takoj po zračenju. S tem se zapolni vse rane, ki so nastale pri zračenju. Običajno se uporablja mešanica presejane prsti, šote in srednje drobne mivke. Peskanje zelenice je priporočljivo po vseh večjih posegih.

 Valjanje

Valjanja se lotimo spomladi, da poravnamo površino, popravimo neravnine in travo povežemo s tlemi.

Košnja

Pri košnji je pomembno, da travo kosimo redno in da ne zraste preveč visoko. Na domačem vrtu se trava kosi pri cca. 5 cm, na golf igriščih pa se jo kosi zelo nizko (tudi na pol centimetra).

Mah in plevel

Tudi na skrbno urejeni zelenici se lahko pojavita mah in plevel. Mah nastane tam, kjer je trava iz nekega vzroka prenehala rasti. Za njegovo zatiranje je mogoče uporabiti sredstva za zatiranje mahu, toda hkrati moramo ta mesta nato nazaj poseliti s travo. Plevelu se težko povsem izognemo, se pa z redno košnjo in primernim gnojenjem trava ojača, plevel pa se težje vrine vanjo. Tudi če nismo pristaši umetnih sredstev, je za povsem čisto travo skorajda neizogibna uporaba herbicidov.